Omemba: Matjaž Konvalinka

»Seveda me je malo skrbelo, kako bodo reagirali drugi otroci. Ampak otrok to čisto nič ne zanima. Tudi če njo vprašam o starših od koga drugega, je to čisto druga sfera, ki se otrok sploh ne dotakne. Izkazalo se je, da to ni zanimivo za otroke, temveč za odrasle.«

»Ko sem bil zadolžen za razdeljevanje malice, se je zgodilo, da je (sošolci op. a.) niso pojedli. Ali pa ko se me je kdo dotaknil v šoli, se je hitro tekel umit pod pipo.«

»Moje čisto osebno mnenje je, da je pravilno, da jim na neki način to vrnemo.«

»Ne, pes ni znorel. Kriv si ti, ker se ga nisi naučil voditi.«

»Prepričana sem, da ima vsak človek svobodo glede tega, kaj želi obleči.«

»Nisem še v kategoriji ljudi brez življenjske moči. Očitno sem še premlad.«

»Naj bo povsem jasno, da nikakor ne trdim, da to, kar bom povedala, velja za vse ljudi. Kakršno koli obliko sobivanja si izberemo, je pravilna, dokler prinaša radost, izpolnitev, harmonijo …«

»Vsakdo, ki je kdaj hodil v šolo, zdaj že ve, kako bi se v šoli moralo delati.«

»Če kdo vpraša hčerko, kje je njena mamica, pojasnim, da ima še enega očka.«

»Če pa so starši mrtvi ali neznani in otroka posvojita dva očeta, potem tak otrok nima matere. Moj odgovor bi bil: 'Pa kaj'.«

»Preden je Ana šla v vrtec in šolo, me je seveda malo skrbelo, kako bodo reagirali drugi otroci. Ampak otrok to čisto nič ne zanima.«

»Ko sva jo vprašala, kako je bilo, je rekla, da jim je povedala, da ima dva očka in sedem bratov in sester. To, da ima dva očka, so ji verjeli, da ima sedem bratov in sester pa ne.«

»Vsake toliko časa, tudi če je tvoje življenje zelo prijetno, dobiš opozorilo, da stanje v Sloveniji še ni idealno.«